ČUJEČNOST V VSAKODNEVNEM ŽIVLJENJU
Preden nadaljujete z branjem vas povabim, da najprej za trenutek svojo pozornost usmerite v tiste dele telesa, ki se dotikajo podlage, ki vas podpira sedaj v tem trenutku. Kakšni občutki so prisotni, kjer se vaše noge dotikajo podlage, v podplatih, ki se dotikajo tal, občutki, kjer se hrbet dotika podlage, občutek oblačila na vaši koži? Začutite vaše telo za nekaj trenutkov, ni napačnih ali pravilnih občutkov, kot majhni otroci odprto, radovedno raziskujte kakšni občutki so prisotni na/v telesu sedaj v tem trenutku. Ostanite nekaj časa v sprejemajočem opazovanju in občutenju telesa. Morda zaznate tudi, kakšno je vaše splošno počutje v tem trenutku.
Sedaj lahko oblikujete namero, da boste svojo pozornost posvetili branju teh besed. In seveda se bodo vmes pojavljali občutki, morda boste zaznali kakšno misel, nanašajočo se na prebrano vsebino ali na opravek, ki vas čaka ali pa bo vašo pozornost od branja odvrnilo dogajanje v vašem telesu ali v okolici. Vse to je povsem običajno in življenjsko. Toda vsakič znova, ko boste prepoznali, da je vaša pozornost ušla drugam vam je dana priložnost, da opazite kar je pritegnilo vašo pozornost in pozornost nato nežno, brez posebnega truda, vrnite nazaj na branje teh besed. To je mala zmaga, vsakič znova.
ČUJEČNOST JE VEČ KOT LE TEHNIKA IN VAJE
Naši možgani so namenjeni predvidevanju, preverjanju in načrtovanju, to potrebujemo za preživetje in naših misli ne moremo kar ustaviti. Lahko pa se naučimo biti z izkušnjo, občutiti, odprto opazovati in pustiti, da se vse, kar se dogaja v nas, počasi poleže. Kot snežena krogla po tem, ko jo pretresemo in nato opazujemo, kako se male snežinke počasi in nežno poležejo na dno in tam počijejo. In nato lahko jasno vidimo podobo, ki leži na sredini snežene krogle. Snežinke so še vedno tam, ne delamo se, da jih ne vidimo, ne poskušamo jih spraviti ven iz krogle ali prekriti. So tam, a naš pogled čez kroglo je jasen. Podobno lahko s pomočjo jasne namere, vztrajnosti in z vajo ter srčno željo razvijamo veščine čuječnosti; se učimo ustaviti, občutiti telo v danem trenutku, namreč on dobro pozna našo resnico in nam veliko sporoča, se učimo odprtega, sprejemajočega in sočutnega zavedanja, prepoznavanja, kar se dogaja v danem trenutku in se iz tega nato odločamo, kakšen bo naš naslednji korak, iz občutenja sebe, svoje resnice, svojih pristnih srčnih želja in tudi zmožnosti in tako ne ravnamo kot avtomatski piloti.
Ko smo umirjeni so naše rešitve bolj kreativne, konstruktivne in dolgoročne. Ne ravnamo iz strahu in panike. Počasi začnemo zaupati vase in svet okoli sebe. V vse, kar nam je dano. Učimo se biti z izkušnjo namesto, da o njej razmišljamo. Si dovolimo samo biti, čutiti lastno vrednost tudi, ko ne dosegamo velikih in visokih ciljev, si dovolimo vzeti trenutke, da smo kot travne bilke, ki se prepuščajo vetru, dežju, sončnim žarkom, mirno zakoreninjene v svojo zemljo. Učimo se, da misli niso naša resnica, da ni potrebno, da se zlijemo z vsem, kar se nam dogaja. Naš um se je sposoben vedno bolj osredotočati na to, kar že je, kar je prisotno v danem trenutku v našem življenju, v sedanjosti, kar že zmoremo in iz tega lažje gradimo naprej. Postajamo vedno bolj odprti in hvaležni za vse lepo, kar je v nas in okoli nas in naše sočutje do nas in sveta postaja vedno močnejše.
Ja, čuječnost je veliko več kot le posamezne vaje in tehnike in še ena veščina, ki jo moramo osvojiti, da bo naše življenje bolj popolno. Zame je način življenja. In to so moje izkušnje, moja pot spoznavanja s čuječnostjo. Vi pa si boste napisali svojo. Srečno!
Nekaj odlomkov na navdih 🙂
Kratek video – kako nas čuječnost lahko podpre
In dva odlomka o čuječnost iz risanke Kung Fu Panda, moje najljubše risanke, ki govori o iskanju notranjih virov moči, sebe, svojih sanj, zgodba o upanju, veri, vztrajnosti, zaupanju in prepuščanju in sledenju svojim sanjam:
