Kaj je polivagalna teorija?
Teorija je dobila ime po živcu vagusu, ki izvira iz možganskega debla in poteka skozi vrat in prsi vse do trebušne votline in s svojimi vejami oživčuje številne pomembne telesne organe, med drugim grlo, žrelo, sapnik, pljuča, srce, žleze, žile (posebej žile nog in rok) in velik del prebavil. Zaradi njegove razvejane strukture mu pravijo tudi klatež in je najpomembnejši možganski živec.
Polivagalna teorija se je začela razvijati pod vodstvom Stephena Porgesa, profesorja psihiatrije z Univerze Illinois v Chicagu. Porges je ugotovil, da tradicionalna dvodelna delitev AŽS ne pojasnjuje delovanja avtomatksega živčnega sistema dovolj natančno. Razvil je nov, tridelen model delovanja avtomatičnega živčneg sistema: simpatičnemu in parasimpatičnemu sistemu je dodal t.i. socialni živčni sistem. Parasimpatični živčni sistem se deli na dva dela: na dorzalni del in ventralni del.
Naš AŽS je ves čas aktiven, preverja zunanje okoliščine in notranja telesna stanja (nevrocepcija) ter presoja ali je okolje za nas varno ali nevarno, večino časa se tega ne zavedamo. Če zazna nevarnost se najprej sproži socialni živčni sistem. S pomočjo mišic glave in vratu se začnemo orientirati po prostoru in zaznavati stopnjo nevarnosti, z obrazno mimiko pa izražamo svoje čustveno stanje in se povezujemo z drugimi. Ta sistem namreč povezuje delovanje naših »socialnih mišic« obraza (oči, ust, srednjega ušesa), vratu in grla s srcem in tudi pljuči, vpliva na obrazno mimiko, sposobnost poslušanja in vokaliziranja in z vsem tem omogoča socialno interakcijo. Usklajuje dihanje in srčni ritem. Socialni živčni sistem je najbolj dejaven, ko se počutimo varno in sprejeto.
Če socialno angažiranje ne obrodi sadov se sproži simpatični živčni sistem, ki pripravi telo na bolj ali beg, omogoča mobilizacijo mišično-skeletnega sistema.
Če tudi ta ni učinkovit pa se aktivira najstarejši del AŽS, to je dorsalni vagus, odgovoren za osnovne metabolne procese v telesu, oživčuje srce, pljuča in druge notranje organe, uravnava presnovo, izločanje, omogoča počitek in spanje. Odzove se z upočasnitvijo srčnega utripa in metabolnih procesov ter deluje v smeri imobilizacije, zamrznitve. Pri sesalcih se ta mehanizem vključi v življenjsko nevarnih okoliščinah, to vidimo na primer, ko se napadena žival naredi mrtvo. Pri ljudeh se lahko kaže kot otopelost, odrevenelost, izčrpanosti, depresija, neprisotnost, odmaknjenost, … Ob doživljanju močnih čutenj in bolečine nam ta odziv pomaga, da ne občutimo intenzivne bolečine.
Polivagalna teorija daje nove vpoglede v delovanje avtonomnega živčnega sistema (AŽS), ki so zelo pomembni za boljše razumevanje našega psihološkega in medosebnega delovanja.
Polivagalna teorija in vpliv travme na telo
