SREČA(N)JE
Pristna srečanja med nami in s seboj so ključ do nežnih trenutkov sreče, zadovoljstva, preprostih lepih občutkov, do živega srca. Zato tokratni naslov dogodka, ki se bo zgodila v petek, 27.1. ob 17.30 uri, SREČA(N)JE.
Kadar se znam zares srečevati ne dvomim več, da sreča je. Občutenje in pristna prisotnost drugega, ko me nekdo res sliši in občuti, mi dajo občutek, da obstajam, zares, polno in mirno, kot mi je nekoč napisala draga Alenka Rebula ob oddani nalogi v Šoli poslušanja Biser in dodala, da se tukaj začne srečevanje, ki pomaga zaživeti. Srečanja z drugimi mi omogočajo, da se lažje srečujem tudi s seboj, pomagajo mi k bolj jasnem pogledu. In predvsem, prav zares, vse postaja bolj lahkotno.
Alenka mi je v tistem pismu napisala tudi, da se obup rodi, kadar ne čutimo svojih pristnih potreb, še manj pa jih znamo uresničevati. In ne bi se mogla bolj strinjati s tem.
Srečevanja mi pomagajo ohranjati tudi stik z lastnimi potrebami in s tem tudi bolj jasno sliko kam grem, “kaj bi jaz zase” na tej moji poti. In ker smo zakorakali v novo leto bomo srečanje pobarvali s to temo.
– Kaj me lahko podpira, da lahko zares najprej čutim in prepoznam svoje pristne potrebe in da spoznavamo svojo pristno naravo,
– kaj pomaga, da nato ostajam povezana s pristnimi potrebami,
– kaj pomeni, da svoje potrebe vzamem zares in kaj je na poti uresničevanja potreb pomembno, da ostaja lahkotna in da se moje potrebe ne izgubijo v ritmu vsakdana,
– zelo bistveno, kako ločim med svojo pristno potrebo in tem, kar želi moj “ego”.
Nekaj odgovorov boste lahko našli že v objavljenih člankih na moji strani, kjer se lahko tudi prijavite na novičke, prav kmalu pošljem nov članek na to temo.
IZKUŠNJA
Z vami želim deliti še doživljanje zvočne kopeli moje sestre, Simone Žugman, tako lepo je napisala in zares se me je dotaknilo.
Lepo mi je, ko se moji bližnji ob meni počutijo lepo, saj veste, bližnji so ves čas ob nas in poznajo vse naše obraze in so vedno tudi v “prvi bojni liniji”, kadar nam ni dobro.
In moja želja in tudi potreba je, da bi se moji bližnji večkrat ob meni počutili lepo, da bi čutili, da obstajajo zares, polni in v miru, da bi ob srečanjih zaživeli.
Hvala Simona!
“Ko bi znala opisat kok je to prijetno doživetje. Zapreš oči, Katjin nežni glas ti vedno kaj lepega in sproščujočega pove nato zaslišiš najlepši zvok zvončka, ki te v trenutku sprosti in odpelje na tvoj najljubši kraj… mene včasih v pomlad, ob potoček v gozdu, drugič na travnik poln rož, spet drugič v toplo poletje ali pa v zimo obdano s toploto svečk in udobnih, mehkih oblačil, ko zapreš oči in samo si… poslušaš zvoke in vibracije, ki sežejo v globino vsake celice in jo prenavljajo, sproščajo, odganjajo negativno.
In od tam odideš prerojen, sproščen, telo se boljše počuti, misli so lahke in neobremenjujoče in se zaveš, da je to vse kar rabiš. Mal oddiha, čas zase, odmik v spremstvu zvokov in Katjinih nasvetov… Ma, morš to doživet v živo. Toplo priporočam!”
Simona Žugman
