Kaj mi sporoča moj avtonomni živčni sistem?
Avtonomni živčni sistem
Naš avtonomni živčni sistem se začne razvijati že v maternici. Nato se razvija dalje ob naših skrbnikih. Delimo ga na simpatični in parasimpatični del. Kot dojenčki ga nismo bili sposobni uravnavati in umirjati sami. Zato smo nujno potrebovali odraslo osebo, ki je zmogla umitiri najprej svoj avtonomni živčni sistem (AŽS) in ob tem se je lahko umiril tudi naš. Tudi kot odrasli še vedno zelo dobro zaznavamo AŽS druge osebe. Zato se lahko ob osebi, ki je umirjena, umirimo tudi mi in obratno. Več kot smo ob pomembnih drugih imeli izkušnjo, da se je naš AŽS umiril iz smo prehajali iz stanja hipervzburjnosti ali hipovzburjenosti (izven tolerančnega okna) v umirjeno (znotraj tolerančnega okna), bolj funkcionalno le ta deluje.
KAJ POMENI FUNKCIONALNO DELOVANJE AŽS?
To pomeni, da zmoremo fleksibilno prehajati iz enega stanja v drugega. Ker namreč vsi poznamo vsa ta stanja in lahko med njimi prehajamo brez težav tudi večkrat čez dan. Pomeni tudi, da smo več časa znotraj tolerančnega okna kot zunaj njega. Tudi, kadar pademo izven tolerančnega okna so v nas dovolj močni mehanizmi za ko-regulacijo. Zmoremo se dovolj hitro pomiriti in vrniti nazaj. Ali pa se, kadar pridejo težke življenjske situacije in se naše tolernačno okno zmanjša, kljub temu zmoremo vračati tudi v umirjena stanja in se zavedamo, da tako stanje ne bo trajalo večno. Zmoremo se nasloniti na druge in prejeti potrebno podporo in pomoč. Svoj življenje znamo prilagoditi trenutnim zmajnšanim sposobnpostim za regulacijo. Tako dobro poskrbimo zase v teh obdobjih. Temu strokovno rečemo tudi, da smo reziljentni ali psihološko odporni.
Se lahko spomnete, koliko je bilo v vašem otroštvu trenutkov, da ste se lahko umirili v umirjenem objemu? Da vas je nežna dlan pobožala in dala občutek, da je tam z vami, da je varno in da bo kmalu vse vredu? Koliko takih izkušenj imate sedaj, ko ste že odrasli?
V kolikor je bilo takih izkušenj malo ali za nas premalo, naš AŽS ne deluje uravnoteženo, pogosto je hiper ali hipovzburjen.
Naše okno tolerance je manjše in pogosto se dogaja, da smo zunaj njega in da tam ostajamo dlje časa. Kadar so bile prisotne težje, obremenjujoče izkušnje v otrštvu, travme ali močni stresni dogodki, naš živčni sistem zelo pogosto ostaja izven tolerančnega okna. Težko najdemo pot do občutkov, ki so prisotni znotraj okna, pot do umiritve.
HIPERVZBUREJNOST spremljajo naslednji občutki: veliko energije, anksioznost, jeza, preplavljenost z občutki, kaotičnost, zmedenost, občutek, da je preveč vsega, oziv boj/beg in podobno.
HIPOVZBURJENOST pa spremljajo očutki: depresija, pasivnost, zamrznitev, sram, umik, praznina, utrujenost, “ugasnjenost”, pomanjkanje enrgije in podobno.
Kadar smo ZNOTRAJ TOLERANČNEGA OKNA se počutimo: prizemljeno, fleksibilno, odzivno, prisotno, sposobni čustvene regulacije, zmoremo povezati čustva in razum, glavo in telo, imamo občutek, da stvari umirjeno tečejo.
KAKO LAHKO SPOZNAVAM SVOJ AVTONOMNI ŽIVČNI SISTEM?
Pri spoznavanju delovanja svojega AŽS nam lahko lepo pomaga Polivagalna teorija, več si lahko preberete v že objavljenem članku s klikom na to povezavo.
V pomoč sta vam lahko spodnja izročka prihoterapevtke Deb Dane. Večkrat čez dan se lahko ustavite in poskušate prepoznati, začutiti, ozavestiti v kakšnem stanju je vaš živčni sistem v danem trenutku. Lahko si zapišete občutke v telesu, čustva, počutje, kakšne misli so prisotne, katera vedenja so prisotna. S tem krepite vez s svojim živčnim sistemom, s svojim telesom in krepite tudi svojo duševno sposobnost čuječnosti.
Tukaj si lahko snamete kratek opis kako uporabiti pripomoček lestve za spoznavanje svoje AŽS:
https://ce21.blob.core.windows.net/global/iavdmmkwuiandmh3yoy1a.pdf
In če ugotovim, da sem večino časa izven tolerančnega okna ali po polivagalni teoriji v dorsalnem ali simpatičnem stanju AŽS?
Če pridemo do tega spoznanja potem smo najverjetneje na zgornje vprašanje, koliko smo imeli izkušenj, da smo se ob pomembnih drugih uspeli umiriti, odgovorili, da premalo. In lahko začnemo počasi iskati načine, da bomo naš AŽS “dogradili” oziroma mu pomagali, da bo začel delovati bolj funcionalno in uravnoteženo.
Začnemo iskati odnose, v katerih smo lahko slišani, občuteni. Včasih je za začetek lahko to tudi terapevtski odnos, ki pomaga, da začnemo pridobivati nove, drugačen izkušnje. Ali pa poiščemo skupino, ki jo vodi dovolj izkušenja oseba, ki zna poskrbeti, da se med udeleženci odvijajo drugačne, pozitivne izkušnje. Postanemo lahko bolj pozorni na to, kako se počutimo v različnih odnosih in se učimo bolje poskrbeti zase v teh odnosih. Poleg tega, da raziskujemo, ob kom se naš AŽS umiri lahko raziskujemo tudi kje in kdaj se umiri, v kakšnih okoliščinah, v kakšnem prostoru, ob katerih aktivnostih, ob kakšni hrani, … Vse to namreč lahko počasi gradi našo reziljentnost in pomaga, da imamo vedno več izkušenj znotraj tolerančnega okna ali v ventralnem stanju AŽS. Učimo se, da mi vodimo naš AŽS in ne on nas.
Tudi zvočna kopel je lahko ena od aktivnosti, ki lahko pomaga umiriti in uravnovešati delovanje našega AŽS. Če bi želeli poskusiti ali če začutite, da bi na tej vaši poti potrebovali podporo se mi lahko oglasite.
Ta petek, 27.1. sta na voljo še dve mesti na naše SREČA(N)JE, naslednja priložnost pa bo v petek, 24.2. Toplo vabljeni pa tudi na individualne obravnave, zvočne kopeli (tudi v dvoje), nežne masaže s tibetanskimi posodami, pogovore za podporo na vaši poti.